Glavno načelo tako vrhunskega kot rekreativnega športa je, da z vadbo izboljšujemo ali vsaj ohranjamo naše zdravje, nikakor pa ne povzročamo škode!

Vsaka redna vadba povzroča spremembe, ki so lahko neposredne ali posredne. Neposredne so tiste, ki jih zaznamo kot posledico treninga, usmerjenega k točno določenemu cilju. Ta cilj je lahko usmerjen bodisi k razvoju moči, gibljivosti, vzdržljivosti ali drugim gibalnim sposobnostim bodisi k preoblikovanju vaše telesne zgradbe (se še spomnite zgodbe o ekto-, mezo- in endomorfnemu tipu telesne zgradbe?). Ko razvijamo eno sposobnost, skoraj vedno posredno vplivamo še na druge oziroma na napredek v njih. Največji neposredni in posredni vpliv redne vadbe se pozna na našem zdravstvenem stanju in počutju.
Zato je glavno načelo tako vrhunskega kot rekreativnega športa, da z vadbo izboljšujemo ali vsaj ohranjamo naše zdravje in mu z vadbo nikakor ne povzročamo škode! Spremembe, ki jih dosežemo z redno vadbo, so postopne in počasne (razen na začetku, ko je hitro vidna razlika), zato jih ponavadi zaznamo šele, ko za nekaj časa prenehamo redno vaditi, nato pa spet začnemo trenirati. Da boste ohranili motivacijo za trening in lažje zaznali spremembe vaših sposobnosti in v telesni zgradbi, je to treba meriti.
Zato smo za vsa pripravili nekaj enostavnih in najpogosteje uporabljenih preskusov, ki jih boste opravili sami ali z malo pomoči, predvsem pa jih boste lahko opravili doma. Da bodo rezultati testov primerljivi med sabo in bodo res realen odsev vašega trenutnega stanja, jih je treba opravljati v določenih pogojih in po določenih pravilih. Tako bomo zmanjšali vplive okolja (temperatura, vlaga, veter,…) in trenutnega stanja organizma (čas dneva, biološki ritem, utrujenost, bolezen, menstrualni ciklus…) na rezultate meritev. To pomeni, da moramo teste mi vedno opravljati v bolj ali manj enakih pogojih in da na nas ne smejo vplivati prej našteti razlogi. Najboje je, da teste opravljamo zjutraj ali vsaj vedno ob isti uri. Preskuse moramo opraviti pred treningom, ponavljamo pa jih lahko po štirih do šestih tednih.
Rezultate lahko vrednotimo na podlagi norm, ki so izdelane za normalno populacijo. Nakaj vam jih bomo posredovali tudi. Rezultati norm nas uvrščajo med odlične, povprečne, slabe… Še bolje je, da poleg norm rezultate primerjamo s tistimi iz prejšnjih meritev in tako vrednotimo v nekem času. Rezultate si boste vpisali v tabelo, v kateri imate zapisane svoje cilje (saj že veste, tiste iz prispevka o motivaciji)!

Merjenje srčnega utripa
Frekvenco srčnega utripa v mirovanju merimo v sedečem položaju. Utripanje srca zaznamo tako, da s kazalcem in sredincem rahlo pritisnemo na vratno arterijo, ki je ob Adamovem jabolku. Frekvenca srčnega utirpa v mirovanju je odvisna predvsem od starosti, spola, zdravstenega stanja, stopnje treniranosti, višine stresa in vremenskih razmer. Merjenje lahko traja do eno minuto. Lahko je tudi krajše (če merimo trideset sekund, se dobljena vrednost množi z dve; če merimo petnajst sekund, se vrednost množi s štiri, če pa merimo deset sekund, se množi s šest). Normalen srčni utrip znaša od šestdeset do devetdeset udarcev na minuto. Frekvenco srčnega utripa v mirovanju lahko uporabljamo kot indeks pri napredovanju srčno-žilnega sistema , saj se z napredkom vrednost srčnega utripa v mirovanju zmanjšuje.

Povprečne vrednosti frekvence srčnega utripa v mirovanju pri netreniranih zdravih ljudeh

STAROST	15	20	25	35	45	55	65
ŽENSKE	83	81	78	79	79	78	76
MOŠKI	81	74	76	75	76	76	73

Merjenje telesne teže
Da bi izmerili svojo telesno težo, potrebujete domačo tehtnico, ki meri do 0,2 kilograma natančno. Merjenje opravite zjutraj, po opravljeni mali potrebi, oblečeni samo v spodnje perilo. Tehtnica mora biti na vodoravni in čvrsti podlagi. Najbolje je, da je vedno na istem mestu. Med merjenjem mirno stojimo na sredini tehtnice, tako da se vrenost tehtnice ne spreminja. Izmerjeno vrednost vpišemo z natančnostjo ene decimalke (primer 54,40 = 54,4 kg). Tudi teža se spreminja počasi, zato bodite potrpežljivi in se ne tehtajte vsak dan, ampak bodite pozorni na razliko, ki nastane v enem tednu!

Merjenje telesnih obsegov
Moški in ženske se ne razlikujejo samo po sestavi telesa (deležu mišic in maščobe), ampak tudi po razporeditvi podkožne maščobe. Pri moških je večji del podkožne maščobe nakopičen v predelu pasu in trebuha (centralni oziroma andoidni tip), pri ženska pa v predelu zadnjice in stegen (priferni oziroma ginidni tip). To pomeni, da bo kjub izgubljeni telesni teži na teh predelih še vedno nekaj več maščobe kot na drugih delih telesa. Za merjenje telesnih obsegov boste potrebovali krojaški meter in zanesljivo osebo, ki ji popolnoma zaupate in bo vaše rezultate tudi vpisala, takšne kot so. Vsako meritev ponovite trikrat, kot končni rezultat pa vzemite povprečno vrednost vseh meritev. Meritev zapišite do 0,5 centimetra natančno.

Obseg nadlakti.

Obseg nadlakti merimo tako, da je roka sproščena ob telesu. Merimo na zgornji tretjini nadlakti, tako da merilec pazljivo namesti trak okoli roke in odčita rezultat. Traku ne sme zategovati, napne ga naj le toliko, da se vse dotika roke.

Obseg prsnega koša.

Stojimo v sproščenem položaju z rahlo razmaknjenimi stopali. Rahlo odmaknemo roke, merilec pa nas objame s trakom izpod pazduhe. Da b trak vodoraven, ga izmenoma povleče levo in desno. Pri moških mora iti trak prek bradavic, pri ženskam pa nad dojkama. Nato sprostimo roke ob telesu in ohranimo normalen ritem dihanja, merilec pa odčita vmesni rezultat med največjim obsegom (vdihom) in najmanjšim (izdihom).

Obseg trebuha.

Stojimo enako kot pri prejšnjem merjenju, merilec pa trak potegne prek popka in ga poravna na prej opoisan način (mora biti vodoraven). Spet odčitamo vmesni rezultat med največjim in najmanjšim obsegom. Med merjenjem ne smemo zadrževati diha ali vleči trebuha navznoter.

Obseg stegna.

Stojimo v sproščenem stoječem položaju z razmaknjenimi stopali za približno 25 centimetrov. Stopala morajo biti enakomerno obremenjena. Merilec s trakom objame stegno in trak počasi povleče pod zadnjično gubo, tako da je trak vodoraven, nato odčita rezultat.