Nameravate postati “ČAROVNIKOV VAJENEC” ?
Pomislite dvakrat!!!
POTOVANJE NA
TIBET POSTALO POTOVANJE V PROPAD
Kdor
visoko leta, nizko pade
V
teh že občutno hladnejših jesenskih dneh, ki jih konec tedna za nameček
pobelil še sneg, so meščani na Novem trgu, pred pokopališčem in na
drugih mestih večkrat opazili fanta, posedajočega na mrzlih tleh, zamaknjenega
vase ali v knjigo na kolenih. Pred seboj je imel razgrnjeno plastično
vrečko z nekaj denarja, občasno pa še karton z napisom BERAČ oziroma
BOLAN. Tu in tam mu je kdo vrgel nekaj drobiža v vrečko, večina pa
se zanj ni kaj dosti menila.
Kdo je ta človek?
Kaj ga je napeljalo k beračenju? Kakšna osebna tragedija se je odigrala
v njegovem življenju? Najbrž so nekateri v beraču spoznali vrstnika in
sošolca z novomeške gimnazije, morda ga je kdo poklical po imenu, mu namenil
kakšno besedo, se pogovoril z njim, a berač jim je dal vedeti, da ni več
tisti fant, ki so ga poznali ali z njim gulili šolske poti. “Ime mi je
Alga, nekoč sem bil znan pod imenom Jaša Mikec,” pravi sam o sebi in dodaja:
“V desetih letih sem popolnoma propadel.”
Jaševa življenjska
zgodba je žalostna pripoved o padcu na poti, ki naj bi vodila k najvišji
osebni izpopolnitvi. Podlegel je miku budističnega nauka, ki mu je kot
odločen fant dosledno sledil, zapustil domači kraj in šel iskat najvišjo
resnico v dežele, kjer je budizem doma. V Novo mesto se je vrnil obupan,
strt in bolan. Njegova mati upa, da mu bo uspelo rešiti se travm zgrešene
življenjske poti, on sam pa se je oglasil na našem uredništvu in povedal
svojo zgodbo. Meni namreč, da je potrebno popraviti podobo, ko si jo je
o njem ustvaril marsikateri bralec na podlagi intervjuja, ki je bil objavljen
januarja 1997 v Prilogi Dolenjskega lista pod naslovom Potovanje na Tibet
postalo potovanje k spoznavanju. Mnogi so imeli občutek, da gre za nadebudnega,
nadarjenega, pogumnega človeka, a resnica je na žalost popolnoma drugačna.
Jaša jo želi obelodaniti. Naj bo njegova izkušnja v premislek vsem, ki
bi se lahko znašli pred podobnimi izzivi.
Nenehno duševno in telesno mučenje
Zgodba se začenja
pred desetimi leti, ko je Jaša prebral Flisar -jevo knjigo Čarovnikov
vajenec. Branje mu je zbudilo močno zanimanje za himalajska ljudstva,
tako močno, da je leta 1993 odpotoval v Azijo in potem večino časa preživel
tam. Učil se je tibetanščine in budizma. Tibetanci, ki jih je srečeval
v vsakdanjem življenju, so hvalili njegovo
znanje, čeprav je
bilo po vseh kriterijih zelo skromno. Rekli so tudi, da se hitro uči in
namigovali, da je nekaj posebnega. Tekom let je srečal precej budističnih
guru jev (takrat jih je še imel za svoje učitelje), ki so mu prav tako
govorili, da je nekaj posebnega in da bo postal velik učenjak. Prva leta
je tem prerokbam rad verjel, kasneje pa je vedno bolj opažal, da so drugi
študenti daleč bolj nadarjeni, da se tibetanščine v primerjavi z njimi
uči zelo počasi, njegovo razumevanje budizma pa je sploh bilo nikakršno.
Kljub temu so ga vsi še naprej hvalili in hlinili občudovanje. Njihova
abotna hvala “znanja” in “vrlin”, je začela tako bosti v oči, da je seveda
moral spregledati, da gre za nekakšno maškerado, potegavščino. Kljub temu svojih prizadevanj na
(domnevni) budistični poti ni opustil. Mislil si je: “Tole o velikem učenjaku
je sicer pravljica, a morda lahko vseeno kaj dosežem, pa čeprav kot zadnji
med vsemi!”
Leta 1997 se je
dlje časa mudil v bližini enega od gurujev in ta mu je nekega dne dejal:
“Ti se od sreče v tem življenju kar poslovi!” Takrat Jaša ni vedel, kaj
točno je s tem mišljeno. Šele sčasoma mu je postalo jasno, kaj se dogaja.
Od tistega dne dalje namreč v njegovem življenju ni bilo praktično nobene
sreče več. Njegova prizadevanja niso obrodila nobenih sadov.
“V začetku leta
2000 me je splet tragičnih dogodkov naposled le pripeljal do strašnega
spoznanja: ne le da nimam posebnih sposobnosti, ampak sploh nobenih sposobnosti,
ki so potrebne za tovrstna udejstvovanja. Sicer pa je bila ta budistična
pot, kar se mene tiče, od tistega usodnega dne naprej v bistvu zgolj nenehno
duševno in telesno mučenje, ki so ga nad menoj izvajali guru-ji in njihovi
pribočniki,” pripoveduje in pri tem navaja konkretne primere.
“Kot sem že dejal,
so me prva leta vsi zelo spodbujali pri učenju tibetanščine, čeprav, resnici
na ljubo, pri študiju nisem bil deležen praktično nobene dejanske pomoči.
Potem so se začeli pojavljati ljudje, ki so mi po eni strani govorili,
da smejo budistični nauk prevajati izključno kvalificirani prevajalci,
saj nekvalificirani lahko narede hude napake, ki škodijo njemu in slušateljem
(ustvari se negativna karma), po drugi strani pa so me začeli vabiti, naj
prevajam zelo zahtevna predavanja. Prevajal naj bi teme, ki zahtevajo prevajalca-specialista,
jaz pa takrat niti za splošno prevajanje še nisem bil usposobljen, saj
mi ni nihče priskrbel ustreznega usposabljanja ali pa so me pri tem celo
ovirali ... S tovrstnimi triki in dvoumnostmi (doživel sem jih na stotine,
dan za dnem), zbujanjem lažnih upov, krajo mojih stvari, lažmi, prevarami,
skratka z manipulacijo so me pahnili v popolno zmedo in obup.”
Dokler je verjel,
da ima vse to nek smisel, ni odnehal, po groznem spoznanju o lastni ničevosti
pa mu seveda ni ostalo drugega, kot da odneha in opusti svoja nesmiselna,
brezplodna prizadevanja. Odločil se je, da zapusti Himalajo, se posveti
zdravljenju svojega razrvanega bitja, se nekje
ustali, zaposli, poroči ... skratka, da zaživi običajno, normalno življenje.
Vegetira kot alga
“Ko sem lani aprila
zapustil območje Himalaje, mi je nekoliko odleglo. Pot me je nesla na Japonsko,
spotoma sem se trudil biti karseda običajen.
Kazalo je že, da mi bo uspelo - a ne za dolgo! Kmalu so se mi začeli guruji
v raznih podobah pojavljati v sanjah in me strašiti. Še več, z naraščajočo
grozo sem ugotavljal, da so v nemajhnem številu prisotni v vseh deželah
in da me lahko fizično ali pa s svojimi psihičnimi močmi popolnoma nadzorujejo.
Nekaj mi jih je prečkalo pot in so mi celo grozili. Na Japonskem pa tudi
v Sloveniji so mi nenehoma metali polena pod noge ter mi preprečevali,
da bi študiral, se zaposlil ... V svojo prihodnost sem vložil 6.000 dolarjev,
kar je bil zame ogromen denar, a dosegel nisem čisto nič! Psihološko mučenje
se je še celo stopnjevalo. Dogajanje sploh ni bilo več odvisno od moje
volje, vse so usmerjali guruji. Polaščal se me je občutek, najprej, da
sem zapornik, ki mu je ta planet ječa, posamezne države pa celice, kasneje,
da sem vklenjen suženj, nato, da sem marioneta, ki ne more napraviti niti
enega samega giba po svoji volji. Zadnje mesece ugotavljam, da sploh ne
živim več kot človek, ampak da vegetiram, ker so razpon moje funkcionalnosti
zreducirali na raven alge. Julija sem v Tokyju hotel
napraviti samomor, ubil se nisem le zato, ker sem strahopetec.”
Jaša pravi, da si
ga ljudje, ko ga vidijo pri beračenju, le zelo površno ogledajo in si na
hitro ustvarijo svoje mnenje. Mnogi ga glasno obtožujejo, češ da je narkoman.
Ne zavedajo se, da je v življenju bržčas zaužil manj drog kot večina njegovih
sovrstnikov. Takole pojasnjuje: “Moj utrujeni pogled, nerazločna govorica
in mlahava hoja niso posledica drog, marveč hude izčrpanosti. Zaradi na
neuspeh obsojenega pehanja za boljšim življenjem so mi kot posledica psihičnega
mučenja tako oslabile umske zmožnosti, da se zelo težko koncentriram, peša
mi spomin, včasih ne morem sešteti niti majhnih števil, vsak umski napor
pa me popolnoma izčrpa. Docela sem nemotiviran in nezmožen zaupati komurkoli.
Telesno mučenje je bilo v glavnem v obliki spanja zunaj na mrzlih tleh
in podhranitve, čemur se zaradi prisilne revščine seveda nisem
mogel izogniti, posledica pa je hud revmatizem, ki mi pri 27 letih že delno
onemogoča gibanje. Težko hodim in pišem ... počutim se kot starec na smrtni
postelji. Tako sem torej v desetih letih popolnoma propadel!”
Jaša je prepričan,
da je bilo pri tem dogajanju geografsko potovanje postranskega pomena,
vse bi se prav tako lahko zgodilo tudi v Sloveniji. Na koncu še omenja,
da bi budisti na to zgodbo skoraj gotovo pripomnili, da si je sam kriv,
ker nauka ni pravilno razumel in je napačno postopal. “Če predpostavimo,
da je to res, bi v svojo obrambo samo dejal, da mora biti nauk podan v
obliki, ki jo človek lahko dojame, ne pa - kot v mojem primeru - daleč
nad njegovo zmožnostjo razumevanja.” Izrecno opozarja, da namen te izpovedi
ni, da bi začenjal kakršnekoli polemike ali kogarkoli očrnil, marveč le,
da jedrnato povzame svojo izkušnjo.
MILAN MARKELJ, DOLENJSKI LIST Št.
46 (2725),
15. novembra 2001 , str. 24
FOTO: Jaša pri
beračenju na eni od novomeških ulic.
SKRAJšANI KOMENTAR NA
ČLANEK »KDOR VISOKO LETA NIZKO PADE«
OZADJE: Večina tistih, ki me poznajo,
je presenečenih, ko me vidijo v Novem mestu / Ljubljani po tolikih letih,
ki sem jih preživel v tujini. Resnica je ta, da me je skoraj desetletje brezdomstva
in beračenja popolnoma izčrpalo, zato sem sedaj na koncu svojih moči svojo
teto zaprosil, da mi podari majhno parcelo, kjer bi lahko živel. Medtem ko
čakam na njen odgovor, izvajam javno kampanjo, s katero želim javnost opozoriti
na to, kako nevarni sta lahko duhovnost IN CELO znanost, ter na krutost prihajajoče
dobe Velikega brata.
UVOD: Ta članek pravzaprav opisuje
človeško nemoč pod vplivom naprednih magov, kot so budistični guruji. Če
v javnosti vprašate ljudi, če verjamejo v paranormalne pojave, kot je črna
magija, vam bo večina odgovorila: “Ne.” To v večini primerov ne drži. Po
moji oceni 90% ljudi verjame v magijo, jasnovidnost, izganjanje duhov, itd..
Če še vedno vztrajno zanikate resničnost
paranormalnih pojavov, naj vas opomnim na to, kako se znanost in magija
že prepletata:
Ravno danes zjutraj (09-FEB-07) sem
na prvi strani časopisa The Guardian prebral članek o tem, da znanstveniki
že lahko berejo naše misli s pomočjo naprednih naprav:
Opomnim naj vas tudi na to, da so
''nevidni plašč Harryja Potterja' znanstveniki že izumili in izdelali pred
štirimi leti: “Japonski znanstvenik izumi ‘nevidni plašč’” http://news.bbc.co.uk/2/2777111.stm
Glede na dejstvo (kot to potrjuje
tudi moj primer), da ljudje lahko zaidejo v globoke težave,
povezane z magijo (NE GLEDE NA TO, ali je magija resnična ali ne), obstaja
še tehtnejši razlog za širjenje te informacije – zelo malo ljudi namreč spregovori
o tem, kako pošastni so lahko lame:
In
nato je [Lama Marpa] prišel ven in mi prisolil več
zaušnic.'S svojim prihodom sem si mi predal svoje telo, govor in um. Kam
sedaj odhajaš?Saj ne odhajaš, kajne? Ker mi pripadaš, lahko razrežem
tebe, tvoje Telo, Govor in Um na sto koščkov…'
* * *
Moj primer jasno dokazuje, kako
RESNIčNA je magija: Moj lama in njegovi pomočniki so nenehno uporabljali
svoje sposobnosti branja misli, telesne nevidnosti ali manifestacije, telekineze ter drugih metod, s katerimi so
nad menoj izvajali nadzor in mučenje. Toda če menite, da tovrstne magične
moči in zloraba le-teh ne zadevata običajnih smrtnikov, se hudo motite.
Kmalu bodo številne vlade in vojska dobile nadzor nad takšnimi sposobnostmi
s pomočjo naprednih dosežkov v ZNANOSTI! Te znanstvene moči pa
bodo seveda izrabljali za izvajanje nadzora in terorja nad masami ljudi. Veliki brat se z veliko hitrostjo
VEčA!
Sledi SKRAJšANI komentar
po odlomkih:
PODNASLOV omenja, kako malo ljudi
je name kot berača obračalo pozornost. S sedanjega vidika (2007) lahko po
večih letih prosjačenja v drugih azijskih in evropskih mestih zatrdim, da
je Novo mesto tudi v tem oziru najslabše mesto na Zemlji, ki sem jih kdajkoli
obiskal. Franci
Koncilija, (bivši) župan Novega mesta in moj sorodnik, se
je večkrat prišel norčevat iz mene. Kot veste, je njegova žena storila samomor (2003);
glede na to, kako tretira mene, zlahka pridem do zaključka, da se je Mimi
ubila, ker jo je psihološko mučil!
PRVI ODLOMEK: Sebi pravim Alga, saj
to ime odseva moje duševno stanje in hkrati poudarja, do katere stopnje so
me guruji razčlovečili.
DRUGI ODLOMEK se nanaša na mojo t.
i. mamo, zloglasno Anico. Beseda “mama” tu ni ustrezna, ker je nikoli nisem
doživljal kot svojo mamo in ker ni izpolnjevala svoje vloge kot mama. Aničina
izjava, v kateri izraža upanje, da mi bo uspelo rešiti se travm zgrešene
življenjske poti, ni iskrena, saj je bila ves čas v stiku z mediji (AGENTI),
ki so nad njo imeli mentalninadzor do te mere, da je celo
lastnega sina ‘obravnavala’ po njihovih navodilih. Dva meseca po objavi članka
“KDOR VISOKO LETA NIZKO PADE”, ko je že postalo očitno, da mi v življenju
nikoli nič ne bo uspelo, me je preprosto izgnala iz svoje hiše. Kasneje,
ko sem bil v Aziji, je vdrla v omaro s predmeti, ki sem
jih podedoval po očetu, ter celo v sef z mojimi privatnimi dokumenti.
Ne vem točno, kaj se je zgodilo s tistimi predmeti, razen, da so izgubljeni
za vedno. Nekateri izmed njih so bili antikvitete, ki bi
mi, če bi jih prodal, močno olajšali mojo beraško exsistenco. Že sama zavest,
da sem sin takšne pošasti mi je v hudo breme, ne da bi sploh
posebej omenjal vseh težav, ki so posledice njenih zločinov.
V TRETJEM ODLOMKU govorim o “drugih
študentih, ki so daleč bolj nadarjeni kot jaz”, kar se je nanašalo na njihovo jasnovidnost,
pojav, o katerem leta 2001 nisem želel javno razpravljati. Omenjam tudi prerokbe,
ki so eden od načinov psihološke manipulacije in mučenja. Te so zlasti priljubljene
pri gurujih, ki so jih tudi nad menoj pogosto izvajali, saj s pomočjo prerokb
žrtvam vlivajo strah in podaljšujejo njihovo agonijo ter brezup.
ČETRTI ODLOMEK se nanaša na dogodke,
ki so se (po kronološkem zaporedju) zgodili v obdobju pred situacijo, opisano
v TRETJEM ODLOMKU. Omenjen je tudi preobrat v septembru 1997, ko sem naredil smrtno
napako, ki pa v članku ni izrecno omenjena, in sem svojo dušo predal
guruju. Nekaj dni po tem dogodku me je guru formalno začel poučevati.
Začela sva s prvim delom nauka “Tantric Preliminaries”, ki pa mi ga na koncu
ni uspelo (ustrezno) dokončati. Takrat se še nisem zavedal, kaj je bilo vzrok
mojemu neuspehu. Preteklo je mnogo let preden sem končno odkril temno,
zlovešče bitje, ki je ves ta čas nad menoj imelo nadzor. (…Nadaljevanje
v DESETEM ODLOMKU.)
PETI ODLOMEK: V letu 2000 je sledilo
veliko tragičnih dogodkov. Naj omenim le enega: v predelu srca in srčne čakre
se mi je pojavila dolgotrajna bolečina, ki se je pogosto iznenada spremenila
v akutno bolečino
v srcu. Bolečina je v času očetove smrti postala neznosna, zaradi česar
sem pogosto omedleval na javnih mestih ipd. (Očeta je zelo verjetno
ubil moj guru s črno magijo. Kasneje sem izvedel, da se je Anica vtikala
v delo zdravnikov tako, da je pospešila njegovo smrt.)
ŠESTI ODLOMEK: Nadaljnjo razlago
metod za izvajanje psihičnega terorja lahko najdete v pismu, ki je v povezavi
z vojno, ki sem jo napovedal mojemu guruju (“ Declaration of War
on Gegen Khyentse” ) in ki jo lahko najdete tudi na spletni strani
- www.WakeUp.to/Gurus .
OSMI ODLOMEK: Gegen Khyentse se je
pogosto materializiral pred mano in na splošno s pomočjo magije manipuliral
moje fizično okolje, celo v času mojega bivanja na Japonskem in drugod. Njegovi
agenti so mu pri tem pomagali in mi s tem onemogočili, da bi karkoli
dosegel v življenju. Sledilo je nekaj poskusov samomora, vendar sem
na koncu dojel, da me fizična smrt ne bi rešila, zato sem se trudil sprijazniti
z dejstvom, da moram živeti dalje.
DESETI ODLOMEK vsebuje zelo pomembno
(čeprav zgolj implicirano) trditev:
Budizem so 'nad menoj izvajali' NAMENOMA
na tak način, da je končni učinek mogel biti le propad. --- Kompleksnost
moje življenjske zgodbe izvira pretežno iz negotovosti glede resničnosti
hipoteze, da je vse moje trpljenje po letu 1997 rezultat moje lastne napake.
S pomočjo izganjalcev duhov in
lastnih tranzičnih raziskovanj sem na koncu spoznal, da se v mojem srcu nahaja
demon! Ta demon (hudič,
satan, energijski zajedalec…) kot moj »drugi« um je povzročil moj neuspeh
v času učenja z gurujem, tako da je zmedel moj primarni, zdravi um. Ravno
zato sem težko krivil samega sebe za neuspeh.
Moj gurume je prisililv neuspeh, s tem, da je poskrbel, da demon
ostane v meni, čeprav bi ga bil lahko odstranil!
Ta demon je vir tudi vseh mojih
drugih težav. Ko sem se leta 2005 vrnil v Slovenijo, sem še naprej govoril
v angleškem jeziku, saj moja usta niso mogla več izgovarjati slovenskih besed. Trudil sem se, da bi spet spregovoril
v slovenskem jeziku, vendar brez uspeha, saj me je pri tem blokiral demon.
(In me še vedno – to besedilo sem napisal v angleškem jeziku in ga je nekdo
prevedel.)
Demoni lahko pri sicer razumnih
in prijetnih ljudeh sprožijo zelo nerazumno in agresivno obnašanje.
Po mnenju nekaterih ‘profesionalnih’
izganjalcev duhov (eksorcistov) mnogi ljudje v sebi nosijo
tovrstne okupatorje!
[KONEC KRAJšEGA KOMENTARJA]
NA
DRUGI STRANI MAGIJE: Ravno tako kot so v 40-ih letih 20. stoletja zlorabili
jedrsko znanost za izdelavo atomskih bomb, se tudi nedavni napredki v
znanosti že zlorabljajo za namene množičnega nadzora in
izkoriščevanja človeške populacije. Tako lahko negativne izkušnje branja
misli, telekineze, fizične nevidnosti / manifestacije, in celo vdorov
v posameznikov um (ki so
bile do sedaj omejene na razmeroma ozek krog magov in njihovih žrtev),
zelo kmalu preidejo v Slehernikov vsakdan.Prosim, razmislite o tem, kajbi morali storiti glede tistih, ki zlovešče izrabljajo
ZNANOST in svoje znanstvene moči! Če ne zaustavimo Velikega brata sedaj, bo po nas! Naše
vlade in vojske niso popolnoma nič drugačne od gurujev - Ne
pričakujte usmiljenja!
Prosim, ozrite se po ‘ljudeh’, ki vladajo vašemu
mestu, državi in planetu, ter RESNO razmislite o tem, v kolikšni meri se jim
boste pustili izrabljati in nadzorovati. Vaša najhujša nočna mora se utegne
zelo kmalu uresničiti, zato se zbudite!
